Prepovedani zvezek

Avtorica: Alba de Céspedes
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: NO! Press, 2024
Število strani: 249

ISBN:  978-961-96596-0-1

Alba de Céspedes ki je živela med leti 1911 in 1997, je bila italijansko-kubanska pisateljica. Njena dela je fašistična oblast prepovedala, občinstvo pa jih je oboževalo. Kljub veliki priljubljenosti, ki jo je njeno pisanje dosegalo po drugi svetovni vojni, je moralo miniti več desetletij, da je prodrla v sodobni literarni kanon, kjer dobiva čedalje pomembnejše mesto. Njeni romani združujejo intimne usode in velika ideološka vprašanja, ki jih povezuje vprašanje: Kako svobodna je lahko družba, v kateri niso svobodne ženske?

Valeria Cossati neke nedelje sledi impulzu in kupi črn zvezek, ki kmalu postane njen dnevnik. Skozi pisanje odkriva čedalje več plasti lastnega življenja, kakršnega prej ni želela videti. Tako izvemo skorajda vse o možu in otrocih, pa tudi o starših, in hkrati, med vrsticami, o družbenem, političnem in gospodarskem življenju v Italiji v 50. letih 20. stoletja. Valerija z družino živi na obrobju Rima in je ena redkih žensk svoje generacije, ki mora, da preživijo in otrokoma omogočijo študij, hoditi v službo. Njihovo stanovanje je majhno in sodijo v delavski razred. Že dolgo je nihče več ne kliče Valeria. Je Mama. Mama, ki skrbi za dom in družino. Ob tem ima tudi majhen lastni svet, službo v pisarni pri uspešnem podjetniku. V zvezek zapisuje svoje misli ob dogodkih, ki so se zgodili čez dan. Njena razmišljanja predstavljajo potovanje vase. Valeria se trudi razumeti nove generacije, svet mladih, njenih otrok in sebe oziroma njiju z možem Michelejem v njem. In kakor so mladi vse bolj svobodni in se trgajo od starih družinskih vzorcev in vezi, tako postaja njena želja po svobodi vse večja. Razume, da sama predstavlja vmesno generacijo med svojimi konzervativnimi starši in generacijo otrok, ki želijo živeti tako, kot bodo sami hoteli, predvsem svobodno. Valeria nam razkrije tudi vse finančne, socialne in družbene neenakosti družbe njenega časa. In potem je tu še ljubezen ali vsaj želja po novih čustvih, po ognju, ki lahko vzplamti tudi med starejšimi, po obljubi novega, brezskrbnega življenja, kjer ni večne utrujenosti in žrtvovanja za dom in družino. Bo Valeria zmogla preskočiti generacijsko stopnico, se bo osvobodila, zaživela na novo? To ji lahko prepreči le strah, ki izhaja iz navajenosti na obliko življenja, kot ga je živela do sedaj, navajenost na vzorce, brez katerih skorajda ni mogoče več živeti. Ali bo Valeria dopustila sama sebi, da svobodno zadiha?

Alba de Céspedes piše pronicljivo, čustveno in hkrati realno opazuje čas, v katerem živi Valeria, čas, ki je že preteklost in tudi prihodnost, v kateri bodo živeli njeni potomci.

(Simona Solina, MKL)