Zgodovina Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec

Okrajna ljudska knjižnica

Za predhodnico Knjižnice Ksaverja Meška štejemo Okrajno ljudsko knjižnico, ki je bila ustanovljena 25. novembra 1949. leta, geografsko pa je pokrivala enako področje kot danes, ko s knjižničnim gradivom oskrbuje prebivalce Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja. Knjižnica je prav gotovo delovala že prej, takoj po vojni, vendar o njenem delovanju nimamo nobenih zanesljivih podatkov.

Ob ustanovitvi je imela 1256 knjig, abecednoimenski katalog in redno zaposlenega knjižničarja Ivana Srebnika, ki je delal v njej do leta 1952. Knjižnica je bila za bralce odprta 22 ur tedensko, poslovala pa je v “primernem lokalu, ki ga je imela v najemu ” ( kot lahko preberemo v arhivu knjižnice). V letih do jeseni 1954 so se v njej zvrstili knjižničarji: Marija Obrovnik, Matilda Hudolist (9.1.1953 poročilo) in Marjan Kolar 1.1.1954 – 1.10 1954). Tudi selila se je knjižnica v teh letih pogosto, saj je bila nekaj časa na Glavnem trgu 16, potem v privatnem stanovanju na Francetovi ulici 35 ( posedovala je en prostor in štiri omare, 31. 12. 1952 pa je imela na zalogi 3067 knjig). 1.1.1954 lahko preberemo, da je bila na Glavnem trgu št. 15 v bivši restavraciji oz. okrepčevalnici hotela Korotan.

1. 10. 1954 se je v knjižnici zaposlila gospa Hilda Vaupot in še 1956. leta se je knjižnica preselila na Glavni trg 24. Na tej lokaciji, sicer ne v istem prostoru, je knjižnica ostala vse do leta 1980.

Vse druge knjižnice v manjših krajih so životarile, v njih so delali volonterji. Gospa Vaupot je v poročilu iz leta 1955 zapisala: “Problem ljudske knjižnice v našem okolišu je res pereč. Manjkajo nam denarna sredstva, inventar in celo primerni prostori. V okoliških knjižnicah je knjižnica povsod v šolskih razredih, razen v Šentilju in Starem trgu, kjer sta v prosvetni dvorani. V Podgraški gori je celo v privatnem stanovanju in to brez omare.”

Občinska ljudska knjižnica

Leta 1955 je bil ukinjen okraj Slovenj Gradec in okrajna knjižnica je postala občinska, financiral pa jo je občinski ljudski odbor kot novi ustanovitelj. Delovala je kot samostojna ustanova z rednim proračunom. Imela je svoj knjižnični svet kot posvetovalni in družbeno nadzorni organ. Funkcijo osrednje knjižnice je še naprej obdržala za območje občine Slovenj Gradec, vendar je bila zaradi zastarele opreme in neurejenih prostorov obsojena na dolgoletno stagnacijo.

1.novembra 1967 je delovno mesto upravnice Knjižnice Slovenj Gradec prevzela gospa Marjana Vončina. Gospa Vončina je prej že enajst let delala v študijski knjižnici na Ravnah končala je tudi knjižničarsko šolo in opravila strokovni izpit za knjižničarko.

1972. leta se ji je pridružila višja knjižničarka Marija Močilnik. Omenjeni knjižničarki sta bili prvi strokovno usposobljeni delavki in sta razvoj knjižničarstva v Mislinjski dolini zastavili na strokovnih osnovah.

Prvi res pomemben korak k posodobitvi poslovanja je bil narejen leta 1972, ko je knjižnica dobila namensko opremo in uvedla prost pristop do knjižničnega gradiva. 19.12.1972 so odprli prenovljene prostore knjižnice na Glavnem trgu 24. in Marjana Vončina je takrat zapisala: “Dolgo smo morali čakati na napredek, a smo vendarle dočakali. čeprav je bilo veliko hudih besed in jeze na račun zanemarjene knjižnice, bomo lahko sedaj na vse slabo pozabili in začeli znova. Upam, da investicija ni bila zastonj, saj je s tem knjižnica postala kulturna ustanova, kamor nas ne bo več sram povabiti nikogar.”

Tako ji je prvi od vseh knjižnic na Koroškem uspelo približati knjižnično gradivo uporabnikom, bralcem s pomočjo prostega pristopa do knjižnih polic, prej je namreč bil običajen pultni sistem, ki pa do uporabnikov ni prav nič prijazen. Javne knjižnice nikoli niso imele naloge samo zbirati, skrbno hraniti in ljubosumno čuvati knjižnično gradivo, ampak so bile in so zadolžene predvsem za njegovo izposojo. Zato je uvedba prostega pristopa za vsako knjižnico ogromna pridobitev.

Na novih knjižnih policah je bila postavljena komaj polovica knjične zaloge. Fond je takrat obsegal 12.000 knjig. Starejše in dotrajane knjige so morali še naprej hraniti v omarah na hodniku, pa tudi za dopolnjevanje zaloge ni bilo prostora. V tem obdobju sta knjižničarki pripravili tudi nekaj odmevnih razstav (npr. ob 100 letnici rojstva Ivana Cankarja) kar na hodniku pred prostori knjižnice.

Knjižnica Ksaverja Meška

1974. leta se je knjižnica preimenovala v Knjižnico Ksaverja Meška in se 1975. leta vključila v novo ustanovljeni Zavod za kulturo.
1980. leta se je knjižnica preselila v nove prostore na Glavnem trgu 1, v samostojno zgradbo. Novi prostori so omogočali ureditev čitalnice in razvejano dodatno dejavnost: zaživelo je delo z mladino, organizirane so bile predstavitve knjig, razstave na različne teme in podobno .Vendar se je knjižnica že po nekaj letih začela ponovno srečevati s prostorsko stisko, premajhnim dotokom novega gradiva in neustrezno tehnično opremljenostjo.

1991 je postala samostojen javni zavod za opravljanje knjižničarske dejavnosti za občino Slovenj Gradec. Osamosvojitev knjižnice je pomenila hitrejši napredek v vseh pogledih. Že v istem letu beležimo precejšnji tehnični napredek z nabavo prvega računalnika in fotokopirnega stroja. V naslednjih nekaj letih, do preselitve v nove, funkcionalne prostore, so tekle aktivnosti predvsem na področju avtomatizacije obdelave knjižničnega gradiva.
Konec leta 1995 se je knjižnica preselila na novo lokacijo. V trgovsko storitvenem centru Katica, ki je zrasel sredi novega stanovanjskega naselja, je dobila funkcionalno urejene prostore v velikosti 1060 m2. Njene površine dajejo z velikostjo in razporeditvijo zagotovilo knjižničnemu gradivu in dejavnosti za dolgo življenje v tem okolju. Primerna oprema in ureditev knjižničnega gradiva nudita možnosti za hkratno dogajanje oz. zadovoljevanje različnih uporabnikovih potreb: tiho študijsko delo, hitro informiranje, samostojno brskanje po knjižničnem gradivu, sodelovanje pri prireditvah.
Investicija je bila končana marca 1998.z odprtjem mladinskega oddelka v mansardi.

Ob tem so potekale tudi prostorske prenove v zunanjih enotah; 1995. leta smo odprli prenovljeno knjižnico Podgorje, 1997. leta Knjižnico Pameče – Troblje in 4. februarja 2000 Knjižnico Mislinja, zadnjo enoto v mreži knjižnic, ki jih pokrivamo s svojo dejavnostjo.

Napisala: Alenka Waltl Prodnik

Sedanjost knjižnice Ksaverja Meška

Danes Knjižnica Ksaverja Meška deluje v štirih enotah: v Slovenj Gradcu, Mislinji, Pamečah –Trobljah in v Podgorju in že zdavnaj ni več zgolj izposojevališče knjižničnega gradiva, temveč je tudi prostor za druženje in izobraževanje različnih ciljnih skupin, prostor za predavanja, srečevanja z ustvarjalci in seznanjanja s perečimi družbenimi problematikami lokalnega in vseslovenskega okolja. V vseh enotah se za uporabnike trudimo strokovno izobražene knjižničarke in bibliotekarke, ki se dnevno soočamo z izzivi sodobnega sveta in potrebami prebivalstva. Strokovno znanje in vrednote združujemo v osrednjo misel: »Človek je v središču delovanja.« S tem namenom spremljamo tudi zadovoljstvo uporabnikov ter kakovost delovanja in si želimo nadaljnje rasti v ustreznih prostorih, kjer bodo knjige zadihale in bodo uporabniki brez ovir dostopali do polic, znanja, umetnosti in navdiha. In ker knjižnice že dolgo niso več zgolj izposojevalnice, moramo knjižničarji znati tudi poiskati bralce, ne le bralci nas in jim tako ali drugače približati storitve in ponuditi kulturo.

Poslanstvo in dinamika knjižnic se s tehnološkim in družbenim razvojem spreminjata. V 21. stoletju knjižnice vse bolj postajamo socialni prostori in dinamično izobraževalno, kulturno in socialno središče vsake lokalne skupnosti. Temu prilagajamo tudi programe dejavnosti širjenja bralne kulture, s katerimi obiskovalce tako posredno privabljamo k branju.

Potrebe prebivalstva po vsebinsko najrazličnejših vrstah izobraževanja, predavanjih različnih znanstvenih in kulturno umetniških vsebin, potopisnih predavanjih, predavanjih domoznanskega značaja… zadovoljujemo tudi na način, da pri izvajanju le teh uspešno sodelujemo in se povezujemo z drugimi kulturnimi institucijami, javnimi zavodi in društvi v Mislinjski dolini, domom starostnikov, vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter gimnazijo in drugimi visokošolskimi zavodi …

Sodelovanje z Meškovo bukvarno, ki je izpod našega okrilja postala samostojno društvo ljubiteljev knjig Meškova bukvarna ponuja v zadnjih dveh letih odlične rezultate v mnogih vidikih, za katere je zaslužna predvsem predsednica društva, ki z entuziastično ljubeznijo do knjig zastruplja tudi ostale prostovoljce.

Medknjižnična izposoja gradiva, uporaba elektronskih virov in knjižnice na daljavo, e-knjige, digitalizacija knjižnega gradiva … vse to so novodobne storitve knjižnic, ki uporabnikom omogočajo hitrejši in celovit dostop do gradiva. Pri tem moram poudariti pomen t. i. območnosti in sodelovanja z ravensko knjižnico, ki nam je kot osrednja koroška knjižnica dostikrat mentorica in vzpodbujevalka v prenekaterih oblikah povezovanja, sodelovanja in uspešnega delovanja predvsem v smislu novodobnih, digitalnih sprememb.

Upadu branja in posledično tudi izposoji knjižničnega gradiva, tako v svetu kot pri nas, seveda botruje sodoben način življenja s komunikacijskimi in socialnimi omrežji. Kot institucija, katere osnovna naloga je skrb za bralno pismenost in bralno kulturo prebivalcev neke lokalne skupnosti, se trudimo in uporabnikom omogočamo:

• zagotavljanje raznovrstnih bralnih virov glede na interese in starostne oziroma razvojne skupine uporabnikov, tudi za uporabnike s posebnimi potrebami,
• zagotavljanje pomoči pri uporabi knjižničnih storitev in iskanju knjižničnega gradiva ter svetovanje pri izbiri in uporabi gradiva za branje,
• spodbujanje različnih oblik izmenjave bralnih izkušenj,
• seznanjanje s sodobnimi kulturnimi tokovi,
• sodelovanje pri izvajanju bibliosvetovanja (biblioterapije),
• promoviranje pomena branja za razvoj posameznika in družbe,
• spodbujanje medkulturnega dialoga, medgeneracijskega povezovanja in krepitve sodelovalne kulture.

Z veseljem in zadovoljstvom se lahko v naši knjižnici pohvalimo s tem, da obisk v knjižnici v zadnjih letih narašča.

Knjižnična zbirka naše knjižnice ta hip šteje okoli 110.000 enot knjižničnega gradiva, 6.300 aktivnih članov, ki knjižnico letno obiščejo približno 80.000 krat in si izposodijo okoli 300.000 enot gradiva. Populacija uporabnikov knjižnice seveda vključuje tudi neaktivne člane, ki se knjižnice poslužujejo kot obiskovalci z drugačnimi nameni in potrebami, bodisi kot čitalniški uporabniki, bralci revij in časopisov, udeleženci prireditev za otroke in mladino ter odrasle. Samo v lanskem letu smo v knjižnici Slovenj Gradec in v Mislinji izvedli 113 dogodkov za odrasle, 9 razstav in 365 dogodkov za otroke in mladino. Z izvedbo omenjenih prireditev smo dosegli skoraj 20.000 obiskovalcev, če pa prištejemo še obisk zaradi izposoje gradiva pa smo dosegli številko 100.000 , kar je približno 15 odstotkov več obiska kot v zadnjih nekaj letih. Statistično to pomeni, da je vsak prebivalec Mislinjske doline knjižnico obiskal 5 krat letno. In pomeni, da kot knjižnica dosegamo vse zakonske kriterije za uspešno delovanje splošnih knjižnic in v marsikaterem segmentu tudi presegamo kriterije socialnega vključevanja prebivalstva.