Letos mineva 150 let od rojstva in 60 let od smrti Franca Ksaverja Meška. Teče pa tudi 70 let od izida prve knjige njegovih Izbranih del (1954) in 30 let zadnjega ponatisa njegovih leposlovnih del (Mladim srcem, 1994). Te okrogle obletnice so povod, da so Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož leto 2024 razglasili za Meškovo leto.
V sklopu Meškovega leta bo potekal tudi simpozij, katerega cilj je predstaviti literarno delo Franca Ksaverja Meška, njegovo mesto v slovenski književnosti ter izjemen pomen njegovega ustvarjanja in duhovniškega delovanja. Simpozij sofinancira in podpira Ustanova dr. Antona Trstenjaka, poteka pa v organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slavističnega društva Maribor, Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinskega društva Ormož in Celjske Mohorjeve družbe.
Vabljeni k obisku znanstvenega simpozija “Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška”, v ponedeljek, 28. oktobra 2024, med 16. in 20. uro, v Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec, na naslovu Ronkova ulica 4.
Program simpozija v Slovenj Gradcu
Udeležba na simpoziju je brezplačna. Če potrebujete potrdilo o udeležbi, se prijavite najkasneje do 23. oktobra 2024 preko spletnega obrazca PRIJAVNICA ZA OBISK SIMPOZIJA V SLOVENJ GRADCU.
Drugače je simpozij odprt za obisk zainteresiranih javnosti brez potrebne predhodne prijave.
V primeru tehničnih težav pri prijavnem obrazcu pišite na e-naslov: monika.bokan@sg.sik.si
Simpozij sofinancira in podpira Ustanova dr. Antona Trstenjaka.
Organizacijski in programski odbor simpozija
Organizacijski odbor:
– članica prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU
– članica izr. prof. dr. Blanka Bošnjak, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofke fakultete Univerze v Mariboru
– članica izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič, Slavistično društvo Maribor
– članica Ana Kaučič, predsednica, Zgodovinsko društvo Ormož
– članica Dragica Ropič, direktorica, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec
– član Branko Šumenjak, predstavnik Ustanove dr. Antona Trstenjaka
– član Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka
– predsednica Marijana Korotaj, bibliotekarka, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Programski odbor:
– članica prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU
– članica izr. prof. dr. Blanka Bošnjak, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofke fakultete Univerze v Mariboru
– članica prof. dr. Jožica Čeh Steger, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,
– članica izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič, Slavistično društvo Maribor
– članica Ana Kaučič, Zgodovinsko društvo Ormož
– članica Dragica Ropič, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec
– članica dr. Tanja Ozvatič, Celjska Mohorjeva družba
– članica mag. Mateja Meško, predstavnica Ustanove dr. Antona Trstenjaka
– član Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka
– predsednica Marijana Korotaj, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Pisatelj Franc Ksaver Meško (1874‒1964), rojen v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem, je svojo duhovniško službo vse do pozne starosti opravljal v različnih krajih na Koroškem. Bil je sodobnik Ivana Cankarja in po Stanku Vrazu prvi vidnejši pisatelj iz vzhodnoštajerskega območja. Kot mnogi slovenski pisatelji se je tudi sam najprej predstavil s pesmimi in se nato uveljavil kot pripovednik. Posvečal se je tudi dramatiki in mladinski književnosti. V okviru kratke proze je ustvaril poseben tip lirsko-meditativne črtice. V njegovi literaturi pristno zaživita panonski del Slovenskih goric in koroška pokrajina z vso svojo zemljepisno, narodno, zgodovinsko in socialno specifiko. Motivno je posegal v kmečko in malomeščansko življenje, pisal o zastrti erotiki, spominih na mladost, narodni in domovinski problematiki, socialnih krivicah in nabožnih temah. Z izjemno občutljivostjo in s človeško toplino se je vživljal v usode šibkih, zapostavljenih in izrinjenih ljudi, še posebej žensk in otrok.
Franc Ksaver Meško je še vedno pogosto prezrt, čeprav je v svojem času veljal za enega najbolj branih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Izjemna vrednost njegove veličine pa je predvsem v njegovem dojemanju sveta in človeštva. Navdih je črpal iz svoje jasno postavljene narodnostne pripadnosti, kljub temu da so njegovo dušo pogosto upogibali in jo želeli ukloniti, se njegovo slovenstvo ni nikoli niti za hip zamajalo. Kot duhovnik je moč črpal iz Boga in božjega ter bil hkrati sam človek z veliko začetnico. In to skromnost in človeško čudenje do vsega lepega, kar nas obdaja, izžarevajo vsa njegova dela.
S simpozijem želimo vzpodbuditi k poglobljenemu razmisleku o njegovi književnosti, osvetliti želimo zgodovinski kontekst nemirnega časa, v katerem je živel in ustvarjal ter ostal tako trden v svojih prepričanjih. Osvetliti želimo tudi narodno problematiko njegovega časa, ki je vplivala na njegova dela, hkrati pa tudi na srž njegovega literarnega delovanja in življenja ter vlogo in pomen njegove teologije. Šestdeset let po Meškovi smrti so njegove vrednote znova postavljene pred preizkušnjo in temeljni razmislek. Zato se želimo v simpoziju vprašati tudi o vrednosti pisateljevega dela v današnjem času. Človek danes vse bolj izgublja svojo humanost in skromnost, ki sta pisatelja krasili, pristna lepota pa se umika drugim željam in hlepenju po imeti in posedovati.
V sklopu Meškovega leta je Špela Ambrož, profesorica likovne pedagogike, oblikovala logotip Meškovega leta 2024.
